4.2.2009
Oton Zupančič: "Ob Kvarnerju"
Drugi letošnji prispevek na temo slovenski pesniki o morju...
"Ob Kvarnerju"
(Oton Zupančič)
Oglarji so se odkrili,
sklonili glave in molili:
na vrhu klanca križ je stal
visoko in široko
iz kamenitih kraških tal,
a doli za njim kot spreminjast opal
je stalo morje...in tebi, morje,
sem odkril se jaz!
Ti, morje, si vse lepše kot sveti križ!
Vse širje ležiš,vse višje stojiš,
ti objemaš zemljo, ti poljubljaš nebo,
in tvoji valovi iz dalje šume,
kot srebro perotnic
vzlepetalih ptic
pozdravljajo drhte
popotnika iz daljine...
Ti morje, si starejše kot sveti križ!
Vse bele lase in brado imaš,
vse trepečeš kot starec, in kadar zaspiš,
kot starec v sanjah šepetaš...
Bojazen ljudi te ustvarila ni,
veličastva ti hlimba podarila ni,
ti si od pradavnine!
Ti, morje, si močnejše kot sveti križ!
Ti nočeš vernih krvnikov,
brez vnetih pomočnikov
ti samo v svojem imenu moriš.
Kadar tulijo tvoji rogovi na smrt,
zastave vihrajo krvave,
vališ pod oblaki svoj črni srd,
ne bojiš se pravice, postave...
Ti samo si pišeš zakon svoj...
In tvoj zakon je mir, in tvoj zakon je boj,
tvoj zakon je tvoja volja...
Pozdravljam te velika volja,
pozdravljam te, svobodna moč,
jaz, bilka nemirna sred polja,
trst, v vetru omahujoč...