21.9.2009
Osorski Hemingway!
Ko si priplul v Bijar, zaliv severno od Osorja, si skoraj vedno naletel na starejšega možaka, belih las in z belo brado...
Ni bil človek, ki bi hodil na morje samo poleti. Srečal si ga skoraj v vseh letnih časih. Odjadral je iz zaliva, ko se je zdelo, da ni niti daška vetra, zanj očitno dovolj. Ali pa je ure potrpežljivo panulal. Za spanje mu je zadoščal majhen nizek šotor, v hladnejših dneh si je najel sobo v Osorju. Pravnik sicer, a Ljubljana je bila zanj očitno zgodba iz nekega drugega življenjska obdobja. Leta je bil zanj najpomebnejši Osor, morje, barka in ribe.
"Osorski Hemingway," je pisalo pred nekaj dnevi v obvestilu o preminulem. Ni bilo moč zgrešiti, da se to nanaša na starca v čolnu z belimi lasmi in belo brado...
V Bijarju pa teče življenje naprej...
