4.2.2007
Gospodje politiki! Poln k.vas imamo!!!
Spet smo priča napenjanju mišic na temo meje na morju, z ene in druge strani . Kaj hudiča ste sploh naredili v teh letih? Kaj ste rešili? Ali niste morda plačani za to? Ali vas ne plačujemo mi? Se zavedate, da ne gre le za politiko, da gre za ljudi? Se zavedate, da sejete sovraštvo???
Svojih templjev politike ne mešajte z našimi templji Morja!
______________________________________________
Gruča kavalov se je sončila pred balkoni svojega gradu. Snop žarkov se je razlival s površine morja in temnel proti globini; a tam, kjer se je dotaknil rib, je imel še toliko moči, da jim je z zlatom posul hrbtne plavuti. Grad je imel na vrhu ploščad, prerezano s tremi razpokami, kot bi ga davno nekoč razklala strela, ob robovih je bil nagrizen in nazobčan in je padal strmo v globino - ali pa bi lahko rekli, da je iz globine rasel, kot mogočen stolp, ki se trudi prodreti do morske gladine, ki bi morda rad postal čer, morda pa celo otok? Njegove stene so bile spodjedene in prevrtan je bil z rovi, s predori, s sobanami, ki so se širile, in drobnimi kamrami, v katere so se lahko stisnile le najmanjše ribe. Ribe so si pametno delile prostor; na eni strani so se kavali valjali pred svojimi stanovanji in na drugi so se šargi nekoliko nemirno prepletali s svojimi najbližjimi sorodniki, pici in fratri. Stari šargi so čemeli v oddaljenih kotih, se stiskali k črnim stenam in z nezaupanjem gledali proti svetlobi, ki je vdirala v njihov mrak skozi balkonska okna. Od njih malo manjši fratri, s črnimi progami ob repih, kot bi nosili žalne trakove, so se motali bližje balkonom in se včasih zagnali eno nadstropje nižje ali višje, medtem pa so pici, veliki, progasti in našobljeni, s pogumno radovednostjo nadzorovali zunanjo steno, se zbirali v gručah, begali ob steni sem in tja in klepetali. Nobeden od njih ni motil kavalov; ti so resnobno lebdeli pred svojimi razpokami in lovili sonce v plavuti. A sonce je hkrati lovilo njih in pice in fratre, celo do šargov, ki so tičali v najtemnejših kotih, se je pririnilo in jih osvetlilo, da so se zabliskali kot srebrni pladnji.
______________________________________________
/Pes z Atlantide (Mate Dolenc)/