30.6.2003
Severno Dalmatinski otoki 2003
Našo jadralsko avanturo smo pričeli zgodaj zjutraj v Novem mestu. Celotna posadka z vso opremo in hrano smo se "spakirali" v senika in odbrzeli proti morju. V pristanišču Nerezine nas je čakala jadrnica Jadralnega kluba Novo mesto.
Skipper:
Dušan Škerlj
Posadka:
Jožica in Matjaž Paj
Mitja Zagorc
Zdenko Potočar
/Zapisal :Zdenko Potočar/
25. 6. 2003, sreda-odhod iz Nm ob 4.30
Našo jadralsko avanturo smo pričeli zgodaj zjutraj v Novem mestu. Celotna posadka z vso opremo in hrano smo se "spakirali" v senika in odbrzeli proti morju. V pristanišču Nerezine nas je čakala jadrnica Jadralnega kluba Novo mesto. Vreme je bilo sončno z rahlim vetrcem. Nestrpni od pričakovanj smo raztovorili senika in opremo lepo prenesli v jadrnico.
Najprej smo bili s strani našega kapitana Dušana deležni osnovnih navodil obnašanja na jadrnici. Ker ni bilo nobenih pripomb, smo, približno ob 11 uri, odrinili iz luke. Najprej smo se ustavili na bližnji črpalki za gorivo in Dušan je postanek hitro izkoristil za prvo lekcijo iz spoznavanja in uporabe opreme na jadrnici, izdelave osnovnih vozlov in manevrov pri pristajanju.
Pluli smo s pomočjo motorja in šele ob 14. uri je veter toliko "potegnil", da smo prvič razvili jadra. Občutki so bili odlični. Nobenega hrupa motorja. Samo veter in nežno pluskanje vode ob našo deset metrsko jadrnico Elan 33. Šele čez čas smo ugotovili, da nas poskakovanje gumijastega čolna, ki smo ga vlekli zadaj za jadrnico, moti. Vsi smo se strinjali, da ga ob prvi priliki ali privežemo na krov ali pa preluknjamo in vržemo v vodo.
Smer plovbe: Nerezine, med otokom Vele Orjule in Lošinjem, mimo otoka Ilovik, proti Silbi.
Med svetilnikoma Grujica in Veli brak, mimo zunanjega dela otoka Silbe proti otoku Ist.
Veter ni močan in jadramo med 4 do 6 vozlov. Kasneje veter popolnoma pojenja in preidemo na motorni pogon. Začetniki v posadki vadimo izdelavo vozlov. Gre nam!
Približamo se otoku Istu in Dušan že daje navodila za pristajalni manever. Zastonj pa z Mitjem čakava z vrvjo v roki na premcu, ker zadnji trenutek parkiramo "rikverc". Uspešno se privežemo ob pomol in na vrsti je kopanje.
Preden se na plaži zaženemo v vodo, še slišimo komentar domačina namenjenega našim belim poltem, posebej še Mitju: "Ojme mili bože, pa ovog če da zapali!"
Prva večerja na barki je tipično mornarska. Špageti z omako! Po sprehodu in klepetu sledi spanje. Zavijemo se v spalke in zaspimo v trenutku.
26. 6. 2003, četrtek
Ob 7.00 zjutraj smo pokonci. Zajtrk in nato odrinemo. Najprej se vozimo z motorjem, ko pa le malce bolj zapiha veter, dvignemo jadra. Ponosno gledamo napeta jadra, pa žal ne za dolgo. Veter poneha in posadka trenira pospravljanje jadra.
Malce kasneje si privoščimo kopanje. Voda je čudovite modre barve in kristalno čista. Kopamo se skoraj uro in zares uživamo.
Razvijemo jadra in vozimo proti vetru cik - cak. Počasi nabiramo znanje in izkušnje iz osnov jadranja. Dušan nam sproti lepo razlaga. Če kdo izmed nas nima nobenega dela, pa skoči do hladilnika in nam po želji pripravi špricerje s cvičkom.
Smer: otok Ist - mimo otoka Molat - Prolaz Maknare - ob Dugem otoku.
Vozimo počasi in veter nam ni naklonjen. Poteši pa nas srečanje z delfini, ki plavajo mimo in izginejo v daljavi.
Vstavimo se na Dugem otoku v kraju Božava, ki je tudi naša naj južnejša točka načrtovane poti. Parkiramo jadrnico v pristanišču in gremo na pivo v najbližjo oštarijo. Sonce je tako močno, da nas peče v podplate, ko čez čas stopimo nazaj na jadrnico. Hitro razpotegnemo ponjavo in si v njeni senci pripravimo kosilo. Matjaž nam speče zmeštrana jajca s peteršiljem.
Komaj dobro pojemo in pomijemo posodo, ko nas redar prepodi iz pristanišča, češ, saj ste tu že skoraj 3 ure.
S pomočjo motorja se peljemo nazaj ob obali Dugega otoka do tunela, ki je skopan v živo skalo. Včasih je služil vojnim ladjam, sedaj pa je zapuščen. Tunel je ogromen in zelo dolg. Jadrnico privežemo na breg in si tunel dobro ogledamo. Sledi kopanje.
Odrinemo in takoj pričnemo z jadranjem. Smer proti vetru in treniramo obračanje prednjega jadra enkrat levo, enkrat desno. Če smo prepočasni, nam skiper Dušan to takoj jasno pove. Počasi pa nam gredo opravila čedalje bolje od rok. Smer plovbe je otok Molat.
V pristanišču Molat je voda tako čista, da se ne moreš upreti in zaplavati v njej. Prav tako pa tudi ne pivu v najbližjem bifeju. Sledi sprehod na vrh otoka in na drugo stran do zapuščenih vojaških objektov. Kamorkoli pridemo, odkrivamo čudovite zalive s čisto vodo.
Tudi tokrat sta Matjaž in Jožica glavna kuharja in za večerjo je juha s testeninami. Zelo dobro.
27. 6. 2003, petek
Ponoči je grmelo in padal dež. Zjutraj vstanemo šele po 7 uri in se po zajtrku odpeljemo v bližnji Brgujski zaliv. Počasi plujemo mimo jadrnic, ki so privezane na bojah. Zaliv je čudovit in priveze ščiti mali otoček okoli katerega zaplujemo. Nato dvignemo jadra in odjadramo. Veter je sicer zelo slab - okoli 3 vozle. Skiper Dušan nam je dodeli zadolžitve: Zdenko - glavno jadro, Mitja - krmilo, Matjaž in Jožica pa genovo. Tako ob slabem vetru orcamo. Gre nam kar v redu in počasi dobivamo občutek za jadranje. Dela pa imamo vseskozi dovolj. Najtežji posel ima Mitja na krmilu. Smer je težko držati in skiper ga ves čas popravlja. Vsi se smejemo, ko krmar komaj popije kozarec pijače, ne da bi odvrnil pogled od smeri vožnje.
Priplujemo do napol potopljene ladje, ki že leta kljubuje času. Veter popolnoma preneha in spet gremo na motor. Ker me vožnja z motorjem dolgočasi, se usedem čisto na premec jadrnice in uživam v "jahanju" na valovih.
Naslednja postaja je zaliv Griperica na otoku Škarda. Vreme je sončno in vetra ni. Mali zaliv s štirimi bojami je kot nalašč za počitek in kopanje. Ob jadrnici se zbere jata ušat in krmimo jih s kruhom. Matjaž se poskusi v sreči s trnkom in skoraj ujame veliko ušato, ki pa mu iztrga laks s trnkom iz rok. To mu seveda ni všeč in hitro natakne masko ter skoči v vodo po trnek. Iz zaliva odplujemo proti otoku Olib.
Jadramo proti vetru. Jadrnica je močno nagnjena in vsi se preselimo na rob in obtežimo dvignjen bok. Uživamo!
Na otoku Olib gremo na pivo in opazujemo čudovito obalo na malo naseljenem otoku. Uživamo v miru in brezdelju.
Do otoka Silba, kjer bomo prenočili, se pripeljemo s pomočjo motorja. Najprej se skopamo kar v pristanišču, kjer je voda čista in se vidi dno. Matjaž pripravi večerjo; riž z omako iz paradižnika in tune. Kot vedno zelo dobro! Po večerji sprehod skozi mesto Silba, kjer si ogledamo prihod velike potniške ladje. Domačini čakajo svojce na pomolu z vozički za njihovo prtljago. Gremo še na pivo in nato spat.
28.06.2003 - sobota
Spimo dobro. Zjutraj od ribičev kupimo ribe: 1 kg šnjor in 1 kg skuš. Za zajtrk pojemo jajca s peteršiljem in praženo čebulo ter odrinemo dalje proti otoku Susak.
Najprej malo jadramo, potem pa na motor in vse do Suska. Posadka počiva, le Matjaž pridno krmari. Na Susku se kar bočno privežemo na pomol. Otok je ena ogromna naplavina mivke. Ko popijemo pivo, se odpravimo na ogled otoka. Uličice so zelo ozke in čisto na vrhu otoka je zanimivo pokopališče. Dušan že med potjo najde oštarijo in ostane kar tam. Ostali se mu nazaj grede pridružimo na kozarčku suvinjona.
Zapustimo otok in odplujemo proti otoku Ilovik, kjer bomo še zadnjič prespali na tej jadralski turi. Privežemo se v mali marini ob 6 metrski jadrnici, na kateri je mlad par s 3 mesečnim dojenčkom. Eni pač ne komplicirajo.
Matjaž prične s peko rib v ponvi kar na plinskem roštilju na krmi jadrnice. Ker pa gleda okoli, se mu ponev prevrne in dve pol pečeni skuši lepo potoneta na dno pristanišča. Vsem se nam cedijo sline in ga grdo gledamo. Čez pet minut ni o njiju več ne duha ne sluha.Ostale ribe se na našo srečo lepo spečejo in večerja je zopet slastna. Poleg rib imamo še paradižnikovo solato in ribjo juho.
Po večerji obvezen sprehod in pivo ob "živi" glasbi. Okoli polnoči se odpravimo spat. Ne za dolgo, ker se kmalu prične hudo neurje. Pada močan dež, grmi in zelo piha. Nebo in morje se zlijeta skupaj v sivo zeleni barvi in zgleda kar grozljivo. Prekontroliramo vrvi ter pospravimo opremo v kabino. Preostanek noči lepo prespimo.
29.06.2003 - nedelja
Zjutraj je oblačno in močno piha. Vsi novo pečeni jadralci se že veselimo divjega jadranja, ki bo sledilo. Pojemo zajtrk in odplovemo mimo otoka Sv.Petar in Vele Orjule proti Nerezinom. Zelo piha in z veseljem dvignemo jadra. Ampak, glej. V trenutku se veter umiri in peljemo se čisto počasi. Obrat levo, desno in počasi dalje. Pogledujemo na brzinomer ali se sploh še premikamo. Končno se Dušan naveliča in ukaže: "Pospraviti jadra!" Pospravimo in na motor do Nerezin.
V matičnem pristanu pospravimo jadrnico in opremo znosimo v našega senika, ki nas je pridno čakal na obali. Še kapučino v restavraciji in po suhi gugajoči se poti proti domu v Novo mesto.
