9.6.2011
Slana literatura....kaj je novega?
Počasi....prav počasi prihaja čas dopustov. Vem da vedno napišem, a kaj če je pa res, da je za vse zaljubljence v Morje to "sveti del" leta. Srotki politični glumači bodo ostali brez publike, ko bomo mi, rešeni pranja možganov, grgrali Morje in bevando ter glodali...morda sardelo iz gradele....hm....madona....In si predstavljam...naj bo ob obali ali pa na "pučini"....slamnik popraviš, da spočiješ oči, odpreš knjigo z morsko tematiko...in spočiješ dušo...
Bo katera od teh dveh knjig prava?
Melodije vetra: Z jadrnico okoli sveta Jože Mušič; ponatis
O Harryju in Jakobu: Uroš Gabrijelčič
M A L O O V S E B I N A H !
MELODIJE VETRA:
Namesto uvoda
Ko sva se na jadranski obali pred mnogimi leti prvič srečala morje in jaz - se je vnela ljubezen na prvi pogled ...
Vedno znova me je vabilo v svoje zibajoče se naročje, v čudovite plave globine; vezala naju je neka magična sila, ki se ji ni bilo moč upirati.
Danes se spominjam tistih poletnih dni, ko sva se previdno spoznavala in se igrala, ko mi je morje dan za dnem odkrivalo nove skrivnosti in kazalo svoj značaj, pisan kot paleta v rokah slikarja, ko sem doživljal njegov temperament, ki je segal od vesoljnega miru do orkanskega divjanja, ko me je zvabilo v globine in mi s soljo prepojilo vsak delček telesa, in zavedam se, koliko let je preteklo, preden sva postala prava prijatelja, ki si lahko zaupava na življenje in smrt.
Čudovita so bila poletja, kadar sem z malo jadrnico križaril med jadranskimi otoki. Bile so zime, ko smo odhajali na rob afriške puščave na koralne grebene Rdečega morja. Kasneje sem nekajkrat prejadral še Sredozemlje pa Jonsko in Egejsko morje. Za nekaj dni sem obiskal tudi Atlantik in Indijski ocean. Slane vode je bilo na pretek ...
Jože Mušič
--------------------------------------------------------------------------------------------------
O HARRYJU IN JAKOBU
O Harryju in Jakobu je po dolgem času spet ena od knjig z morsko vsebino, napol literatura napol dnevnik, deloma izmišljena, deloma resnična in napisana tako, da bi bilo izmišljeno lahko tudi resnično, resnično pa izmišljeno. Napisal jo je urednik revije Val navtika Uroš Gabrijelčič.
Vendar pa knjiga ni samo to, ni samo niz 18 zgodb ampak je neke vrste slikanica, saj med branem ponuja pomoč domišljiji s 30 risbami in več kot 20 vinjetami Francija Nemca. V tem smislu je dokaj redek pojav v naši beletristiki.
V knjigi objavljeno so predvsem zgodbe, dogodivščine dveh fiktivnih, se pravi izmišljenih junakov, ki pa so takšne, da bi se tudi zares lahko zgodile. So podobne zgodbam, ki si jih jadralci pripovedujejo ob vrčku piva ali kozarcu vina. In prav takšne kot so, bodo morda vzpodbudile bralca, da si osveži svoje spomine na svoja potepanja po morju in jih morda obnovi za naš kolektivni morski spomin.
Knjiga se začne z brodolomom, a se v nadaljevanju povrne v zgodovino pred tem za oba junaka usodnim dogodkom, konča pa z njunim jadranjem v sončni zahod, kjer se bralcu izgubita v prihodnost.