8.10.2012
Ciao – ko te srh spreleti…!
Petek, nekaj minut po 15_uri.... Zazvoni GSM, na displeju se izpiše Ciao….skozi možgane v sekundi zdrvi tisoč misli…Ne morem verjeti.... Kaj se dogaja? So bile le grde sanje????
Žal ne…. pa vendar, tako sem vesel prijateljevega klica iz srede Indijskega oceana. Satelitska veza pač…
Srečo in Olga plujeta naprej. Prestopila sta na 58 čeveljski katamaran, imenovan 1+1. Potrebovali so posadko. Srečo in Olga barko. Ne želita še domov. Rane naj celi Ocean…
»Kakšne so razmere?«, sprašujem. Vetra 20, 25 tja do 30 vozlov. Vala cca 4 metra. »Kako sta?«, sprašujem in sem sam nase jezen nad bedastim vprašanjem. Kako neki naj bosta, po kalvariji, ki jo imata za sabo. Srečo pove, da nima nobenih drugih možnosti za komunikacijo, da pa je sicer vse ok, da ne bo skrbi. Želi nam uspešno regato, ki je pred nami. Pozdravlja vse…
Prijatelj govori…poslušam…slišim votel glas…!
A kljub vsemu....Srečo in Olga plujeta naprej.....NAVIGARE NECESSE EST!!! Ne bi bil vsak zmožen tega...