2.8.2015
Pravljica za lahko noč, da ti gredo kocine pokonci …
Pred davnimi, petindvajsetimi leti so trije možje, za devetimi gorami, gradili barko. Možje so bili takrat še mladeniči, sinovi pa predšolski kratkohlačniki …
Barka je ničkolikokrat preplula Jadran. Možje so postajali izkušeni »morski volkovi«, sinovi pa so dozorevali v samostojne mornarje. Več kot deset let je trajala ta pravljica, ko so se možje odločili za nova, večja, prostornejša plovila, srce pa je ostalo pri »prvi ljubezni«.
Življenje je šlo svojo pot možem in sinovom… Kako že gre tista? »Življenje je kot škatla bonboniere. Nikoli ne veš, kaj boš dobil…«
Naključje, ali pa tudi ne … 23 let po tem, ko se je barka prvič dotaknila morske gladine, en od sinov spet pluje na barki iz te pravljice, barki imenovani »barka Barka«. Mož, takrat sin, predšolski kratkohlačnik Jure, drži z zanesljivo roko »timun«, ki so ga z lastnimi rokami naredili očetje kot vse ostalo in s svojo deklico Tejo piše nove zgodbe na istem plovilu...
-----------------------
Kapitan, pošilja zgovoren SMS: "Jer ja sam skitnica, daljine me vuku, više volim vijetar, nego mirnu luku"
Dobro Morje kapitan!
"barka Barka"; zaslužila si si to!
Oddajte komentar
Komentarji
3.8.2015 16:55:09, Jure:
Bravo Jurij!
3.8.2015 15:40:18, Andrej:
Ej, samo tako naprej!