7.8.2019
Srečo Pust poroča: Specifika plovbe po severnih morjih (plima in oseka)
Plovba po Severnem morju je nadvse zanimiva. Poleg nižjih temperatur, kot smo jih vajeni z Jadrana, morje ima okrog 15 stopinj, je največja razlika v bibavici. Vode okrog Škotske, Anglije, Irske, Bretanije se ponašajo z visoko plimo. Na Škotskem je okrog štiri metre, na Irskem šest do sedem, na obeh straneh Rokavskega preliva pa vse do deset metrov ali več.
Plimovanje je zato tu prva prioriteta načrtovanja plovbe. Število izrazov v zvezi z njo je podobno številu izrazov za razne oblike in stanja vode pri Eskimih. Začnimo pri osnovnem, ’tide’ bi bilo plimovanje, bibavica, uporablja se tudi za tok, povzročen z bibavico. Ampak ’tida’ sta dva, ’neap’ in ’spring’. ’Spring tide’ je plimovanje ob polni in prazni luni, saj je tedaj največja sprega s soncem, sonce namreč vpliva na bibavico le malenkost manj kot luna. Ko sta na isti ali pač na nasprotni strani zemlje, je njun učinek največji. Ko je luna v prvem ali zadnjem krajcu, je bibavica najmanjša, ’neap tide’. Če malo pomislimo, to poznamo iz Pirana, ’spring tide’, pospremljen z močnim jugom, poplavlja Tartinija. Ko smo že pri izrazih, ’ebb’ je oseka in ’flood’ plima, medtem ko je mirno morje ob oseki in plimi ’slack water’. Brez poznavanja teh izrazov ne moreš razumeti navodil, opozoril in prognoz.
V številkah to v Bretaniji pomeni, da je ’neap’ plime za kakih sedem metrov, oseke za dva in pol, odvisno od pristanišča do pristanišča. Ko je plima najvišja, bo dosegla več kot devet metrov, oseka pa manj kot meter, lahko pa pade tudi pod ’mean lower low water’, kar bi v slovenščini (približno) pomenilo pod povprečno vrednost najnižjih osek. V takem primeru, če je na karti označena globina denimo tri metre, je lahko morja tudi samo dva metra. Ali pa več kot pet, vse ob osekah. Izjemno pomembno za izbiro sidrišča!
Večinoma so pristanišča v rekah, tako kot Morlaix jih ima mnogo od njih zapornice, da jim voda ne uide. Ko odteče, so rečna korita malce podobna puščavskim; resda so vlažna, ampak vode je v njih le za vzorec. Plovna so le kratek čas ob plimi, uro ali dve pred in potem. To še ni dovolj. Ob ’spring’ bibavici Queenie nima kaj iskati v Ploumanac’hu, ob 2.4 metrski oseki je bilo morja manj kot tri metre.
Tudi to še ni vse. Tokovi, povzročeni z bibavico, bistveno vplivajo na smer plovbe. Morje se ob bretanski obali s hitrostjo enega do dva vozla pretaka proti vzodu med oseko in plimo ter proti zahodu med plimo in oseko. Pri povprečnih šestih vozlih barke sta dva vozla toka pomembna, ni vseeno, ali pluješ s štirimi ali z osmimi vozli. V ožinah in ob rtih tokovi lahko dosegajo bistveno večje hitrosti, v Strangfordu na Irskem denimo devet vozlov. Sredi kanala so postavili kar elektrarno na bibavico. Med rti je morda najbolj znan Mul of Kintyre na jugu Škotske, ker ga opeva Paul McCartney v istoimeni pesmi, navtiki pa ga obplujejo na spodobni razdalji dveh do treh milj. Ko je bilo v pristanišču Treguier samo uro po plimi ob toku, ki je že nastal, še nekaj toku nasprotnega vetra, se v marino ni dalo vpluti, marinero nas je, eno barko za drugo, prestrezal pred marino in nas pošiljal na tako imenovani ’waiting pontoon’, zasidran sredi rečnega rokava, v čakalnico. V marino smo prišli ob prvi naslednji ’slack water’.
Vetra do zdaj nisem omenjal. Če ti je naklonjen, jadraš oziroma pluješ, če ti ni, pač ne. Bistveno je, da veš, do kam in do kdaj boš prišel s tokom, pa še, da je ob oseki tam dovolj vode, veter je zgolj za popestritev. Če ga je preveč, kar je pogosto, potem pač ne greš nikamor. Pretežni veter je tu jugozahodnik, naj omenim še ta izraz v angleščini; ’prewailing wind’. Poleti so dolgotrajna obdobja azorskega anticiklona z lepim vremenom in malo vetra, z zahoda pa v intervalih prihajajo cikloni, ob njihovem prehodu pa se zvrstijo vetrovi iz vseh smeri, jugozahodnik pa vztraja še dolgo po odhodu ciklona.
